Mesto
Čeprav prvotno namenjena ljudem, predstavljajo mesta življenjski prostor mnogim rastlinam, živalim in drugim organizmom. Urbana okolja so zahtevna za preživetje, saj se organizmi v njih soočajo z visokimi temperaturami, hrupom, pomanjkanjem vode, svetlobnim onesnaženjem, prometom in stalnimi motnjami. Kljub temu so številne vrste razvile izjemno sposobnost prilagajanja in danes uspešno živijo tudi v središčih mest, kot sta Nova Gorica in Gorica.
Pomemben del mestne narave predstavljajo zelene površine, parki, drevoredi, vrtovi, zapuščeni kotički. Somestje Nova Gorica – Gorica opredeljujejo številne zelene površine, za katere je značilna predvsem velika pestrost parkovnih dreves – Nova Gorica je bila sprva zasnovana kot mesto v parku. Čudovita primera parkov na tem območju predstavljata Rafutski park ali vrt Luciana Viatorija v Gorici. V takih okoljih si zavetje najdejo ptice, kot so sinice ali kosi, nekoliko bolj skriti pa so netopirji, ježi, žabe in številni nevretenčarji.
Hkrati predstavlja čezmejno območje pomembno stičišče cestnega in železniškega prometa, kar omogoča stalne nove vnose vrst. Tudi zaradi tega je biodiverziteta v mestih pogosto velika, čeprav pogosto predvsem na račun tujerodnih vrst, na primer enoletne suholetnice (Erigeron annuus) ali različnih hudoletnic (Conyza sp.). Te se ponavadi najprej pojavijo na ruderalnih območjih – to so na primer robovi cest, odlagališča odpadnega materiala, gradbiščih in podobno.
V središčih mest najpogosteje opazimo večje živali, kot so ptice – vrane, srake in vrabci – a nič manj zanimivi niso drobni organizmi, ki pa jih pogosto spregledamo. Pajki, stonoge, mokrice, divje čebele, metulji in številne druge žuželke so naši redni spremljevalci v mestih. Včasih pa lahko v urbanem okolju najdemo celo nekatere redke ali ogrožene vrste. Tik ob mestnem središču Nove Gorice, v potoku Kornu, na primer živi ogrožena laška žaba (Rana latastei).