Reka
Soča je reka, ki najmočneje zaznamuje čezmejni prostor med Slovenijo in Italijo. Od izvira v Julijskih Alpah do izliva v Jadransko morje njen tok ves čas poteka v bližini meje in povezuje zelo različna življenjska okolja. V zgornjem toku je Soča hitra gorska reka s hladno in kisikom bogato vodo, nižje v dolini pa postane mirnejša ter se pri izlivu razlije v obsežna obalna mokrišča. Skupaj z reko se spreminjata tudi rastlinstvo in živalstvo. Soška dolina omogoča prodor toplejšega zraka proti Alpam, zato je podnebje tu milejše, kar vpliva na veliko pestrost vrst.
Pomemben del rečnega prostora predstavljajo prodišča – odprte površine kamenja in peska, ki jih reka stalno preoblikuje. Čeprav delujejo pusta, so življenjski prostor številnih rastlin zgodnjih sukcesijskih stopenj, ter žuželk in ptic, kot je mali martinec (Actitis hypoleucos), ki prav na prodiščih zelo rad gnezdi. Nad reko se dvigajo toploljubna pobočja Sabotina in drugih vzpetin, kjer uspevajo črni hrast (Quercus ilex), mali jesen (Fraxinus ornus) in nekatere sredozemske rastline. Kamnita in sončna pobočja so življenjski prostor plazilcev, med drugim modrasa (Vipera ammodytes) in črnopikčaste kuščarice (Algyroides nigropunctatus), ki tukaj dosega severno mejo svoje razširjenosti.
V sami reki živijo soška postrv (Salmo marmoratus), lipan (Thymallus thymallus) in druge ribe ter številni vodni nevretenčarji. Ličinke mladoletnic si gradijo hišice iz kamenčkov, ličinke enodnevnic in vrbnic pa so pomemben del prehranske verige. Zaradi lepote in divjega značaja je dolina Soče priljubljena med športniki in turisti, vendar množični obisk pomeni tudi pritisk na naravo. Ohranjanje ravnovesja med človekovimi dejavnostmi in varstvom narave je zato za prihodnost tega prostora ključnega pomena.